Poleg tega sem ta teden (v četrtek) prvič poučeval skupino odraslih v vasi Suf. Zelo prijetna izkušnja. Pravzaprav je bila to bolj kot učna ura družabni dogodek. Mislim, da so se kakšne 4 ženske zares prišle učit angleščino, ostali pa so prišli malo pogledat. Posebej posrečena je bila gospa Leyla. Kadarkoli sva jo z Nikolajem spodbudila, naj ponovi kakšno besedo ali kaj pove, se je samo na vsa usta smejala in v arabščini odgovarjala, da ne, da ne, angleško pa ne bo govorila in kaj vem kaj še vse, ko pa je moja arabščina ravno na takem nivoju kot njena angleščina. Vsekakor povsem drugačna izkušnja kot učenje otrok.
Še to lahko dodam, da sem v teh dneh preživel dva sproščena filmska večera in en krajši pohod. V spominu mi predvsem ostaja poljski prijatelj Radek, s katerim smo se družili na filmskih večerih pri Ani in njenih cimrah. Zelo posrečen je, ko s svojim poljskim naglasom prepeva Avsenikovo "Planica, Planica," da jezi Ano, ki ji gre ta pesem strašno na živce. Nato pa zaključi: "Aaa daj Slovenče!"
No jutri pa vstopimo v nov teden, ta bo malo krajši, ker smo od srede do sobote prosti!
Srečno, se javim še letos! Upam ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar