Madaba in gora Nebo

Danes smo imeli vsi prostovoljci prost dan, tako da smo skočili v Madabo, mesto kakšnih 40 km južno od Ammana. Mesto je znano po številnih bizantinskih cerkvicah, oz. njihovih ruševinah, kjer pozornost še posebej pritegnejo ohranjeni mozaiki. Tako smo si npr. ogledali najstarejši zemljevid Jeruzalema in okolice, mozaik ki je na ogled v majhni cerkvici, ki jo danes uporabljajo grkokatoliki. Mesto je nasploh nekaj posebnega tudi zato, ker je še danes 1/3 prebivalstva v njem kristjanov. Tako smo lahko v mestu začutili božični utrip - smreka na trgu, jaslice pred cerkvijo in številne trgovinice, ki v tem času prodajajo božično šaro.
Ko smo sklenili en velik krog po Madabi, smo se s taksiji odpeljali še do gore Nebo, kakšnih 7 km stran. O tej vzpetini naj bi pisalo že v svetem pismu: "In GOSPOD je tisti dan govoril Mojzesu in rekel: »Pojdi na pogorje Abarím, na goro Nebo, ki je v moábski deželi nasproti Jerihi, in poglej kánaansko deželo, ki jo dajem v last Izraelovim sinovom! Potem umri na gori, na katero pojdeš, in se pridruži svojim ljudem [...] Kajti videl boš pred seboj deželo, vanjo pa ne boš stopil, v deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom.« in "Mojzes je šel z Moábskih planjav na goro Nebo, na vrh Pisge, ki je nasproti Jerihi. In GOSPOD mu je pokazal vso deželo: Gileád do Dana, ves Neftáli, Efrájimovo in Manásejevo deželo, vso Judovo deželo do Zahodnega morja, Negeb in jordansko pokrajino, dolino palmovega mesta Jerihe do Coarja. In GOSPOD mu je rekel: »To je dežela, za katero sem prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, ko sem rekel: ›Tvojemu zarodu jo dam.‹ Dal sem ti, da jo na svoje oči vidiš, vanjo pa ne pojdeš. In tam v moábski deželi je Mojzes, služabnik GOSPODOV, po GOSPODOVEM ukazu umrl."
Tako smo se tudi mi, kot pred davnimi časi Mojzes, zazrli v pokrajino naokrog...

Razgled z zvonika cerkve Janeza Krstnika (spodaj je viden vrh božičnega drevesca, ki se kot minaret dviguje v nebo)

Razgled z gore Nebo