Kaj je torej novega? Ja, nekaj pa je no :) Sreda je bil zanimiv dan. Zjutraj sem bil zmenjen s patrom Al-om za en pogovor. Še pred pogovorom spoznam še tretjega patra, ki živi v jezuitskem centru. Malo se predstaviva drug drugemu, nato pa reče: "Danes gremo na izlet, mislim, da imamo še nekaj prostih sedežev, greš z nami?" "Hm, ob petih imamo sestanek, sicer pa lahko." "Nazaj bomo do štirih." "Prav, potem pa z veseljem, kam pa gremo?!" "To je pa skrivnost." (prevod iz angleščine) No tako smo se okrog desetih nabasali v minibus in smo šli. Sodelavci centra in jaz, ki sem se po slučaju (?) znašel tam. Vozili smo se kakšno uro, naša skrivnostna destinacija pa so bile ruševine starih krščanskih cerkvic blizu mesta Mafraq. V vasi, kjer se ruševine nahajajo, nas je pričakala skoraj cela vaška skupnost. Vzeli smo vodičko v minibus in se odpeljali še 500 m naprej direktno do ruševin. Hoditi nismo mogli, ker je preveč mraz (beri 15° C in malo vetra). Kljub temu, da smo videli le del mozaičnih tal in nekaj porušenih zidov, je bil ogled zanimiv in z razlago si je bilo nekako moč predstavljati kaj je bilo kje. Tik poleg cerkve, ki jo mimogrede datirajo v 3. stoletje, je bila v tleh še jama, za katero predvidevajo, da so jo kristjani uporabljali za svoje obrede okrog leta 70 po Kr., torej po tem, ko so bili pregnani iz Jeruzalema in so se zatekli v te kraje. Vsaj tako so nam razložili. Vsekakor zanimivo. Poleg teh starodavnih zanimivosti me je navdušila tudi gostoljubnost prebivalcev. Že na samih ruševinah so nam postregli s kavo. Prvič sem poskusil nepraženo. Zanimivo, nikoli si nisem predstavljal, da kdo pije kavo, ki je rumenkaste barve. Potem niso hoteli nobenega denarja. So rekli, da sedaj šele izkopavajo in da to mesto še ni postalo turistično in da bodo računali potem, ko bodo vse skupaj malo bolj uredili. Potem pa so nas peljali še do mestne hiše, kjer smo dobili kolačke in sok. Kar tako. Res, take gostoljubnosti še nisem doživel odkar sem v Jordaniji.
Poleg tega pa imamo od predvčerajšnjim v stanovanju nova cimra! Estonca Gertho in Nikolaia, poročen par moje starosti. Skupaj z nami še vedno živita tudi Khaleed in Mohamed, ki si še nista uspela najti novega stanovanja. Spita v dnevni na tleh. V stanovanju nas je sedaj torej vsega skupaj 8, ampak recimo, da se za enkrat gneče še ne občuti. Bomo videli kako bo. Jutri pa začnemo z večdnevnim "on arrival" treningom. Če povem po pravici, se mi malo ne ljubi, ampak saj najbrž bo zabavno. Toliko, sedaj pa moram spat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar