Razgled na Palestino

Še en dogodek se me je precej dotaknil. Pa saj morda ni bil tako pomenljiv, kot sem ga občutil jaz, ampak nenazadnje, kaj pa je ta blog kot pa beleženje mojega doživljanja. Včeraj zvečer sem se dobil z Ananom in njegovima bratrancema. Brez plana, štirje fantje in popolnoma nova Toyota z registrsko Saudske Arabije. Kam bi šli? Anan je bil bil lačen, rešitev: McDonalds. Kljub modrovanju o tem, kako nezdrava je ta hrana in kako poredko si jo privoščimo, smo z užitkom pojedli vsak svoje. Kaj pa sedaj? Bratranec ima idejo - gremo na hrib od koder se vidi Palestina. Ob poslušanju glasbe in gledanju videospotov (ja, gosposki avto premore pravo malo televizijo) po kakšnih petnajstih minutah dospemo na griček. Res je, v daljavi se onkraj Mrtvega morja svetlikajo luči Palestine. Eden od bratrancev mi začne razlagati, da so oni vsi Palestinci, njihova družina izhaja iz Jeruzalema, ampak je za zanje nemogoče, da bi šli kdaj tja. Šele tedaj pomislim, da morda ne gre le za lep razgled, kot sem sprva mislil...