Pot in novi dom

Včeraj smo srečno prispeli v Amman. Danes sem do treh prosti, tako da lahko sedim na kavčku v ogromni dnevni sobi našega novega stanovanja in vam kaj lepega napišem. Pa saj ni kaj posebnega. Pot se je vlekla, veliko smo presedeli na letališčih, presenetilo me je predvsem frankfurtsko, ker je ogromno, da mu ne vidiš konca. Pot od pristanka do vrat, od koder smo potem leteli, bi lahko primerjal s turističnim ogledom najdaljše nakupovalne ulice.

"Znamenitosti" letališča v Frankfurtu

Jordanija nas je takole pričakala

Na letališču v Ammanu sta nas pričakala Lauma in Mohamed in nas peljala domov - naju z Gregorjem v moško stanovanje, Ano pa naprej, niti ne vem kam, baje pa da bo živela s puncami, prostovoljkami, medtem ko midva živiva s tukajšnjimi študenti.  In kako je? Za enkrat super, fantje so vredu, lepo so naju sprejeli, včeraj smo že kar nekaj podebatirali ob ogledu nogometa. Danes so že obljubili podporo Mariboru. Sicer pa so, če sem prav razumel po rodu večinoma Iračani, študirajo pa gradbeništvo in eden farmacijo. Midva z Gregorjem sva po starosti kar starešine stanovanja.
Zunaj sva bila z Gregorjem le toliko, da sem našel menjalnico in si zrihtal nekaj jordanskih dinarjev, o prvem vtisu mestnega življenja v Ammanu pa raje ne bi, ker je najbrž zelo zgrešen.
Sedaj imam še nekaj časa (za ohranjanje stare navade iz prejšnjega stanovanj, torej pitje čajčka), popoldne pa naju pobere Lauma in bomo šli v East and west dialog center, t.j. organizacija, prek katere bomo delali, da malo spoznamo še ostale prostovoljce. Včeraj je Lauma rekla, da nas je vseh skupaj sedaj 15, tako da bomo pisana druščina.

Spoznavanje z novimi cimri