... mestu Amman
Še vedno prepričan, da se v tej "zimi" v Ammanu nič ne dogaja sem se v petek vračal od maše na griču Jabal Alwebdah. Kadar grem v tiste konce sam, se po navadi peljem z lokalnim avtobuskom, da malo prihranim (gorenšna se me še drži). Tako sem tudi tokrat pešačil skozi "downtown", si na tržnici kupil dva šopa mete, nadaljeval proti glavni cesti, kjer ustavljajo avtobusi in naletel na demonstracije! Sprva sem pomislil: "Saj res, Nikolai je nekaj govoril, da bodo danes po molitvah pred mošejami demonstracije proti nasilju pod pretvezo vere, zanimivo, bom lahko sproti še malo videl, kaj se dogaja. Tako sem zakorakal v množico proti cesti, se malo prerinil, pomislil, da mogoče ideja ni bila najbolj pametna, se začel riniti malo bolj vztrajno in naletel na živi zid policistov. "Bus, bus, duar saba (Bus, sedmo krožišče)", sem jih skušal prepričati, naj me spustijo naprej proti cesti, pa mislim, da me niso razumeli. Kakorkoli, prav nič z veseljem sem se obrnil okrog in se začel basati nazaj, tokrat priznam, že malo živčno. Pozdrav govorca, ki je z odra na tovornjačku v sredini množice pozdravljal "Asselamu aleikum! (Mir z vami!)" mi ni več zvenel tako miroljubno. Ko sem se "pribasal" ven iz množice sem se kar malo oddahnil. Saj ne da bi bilo kaj posebej nevarno, ampak počasi sem začel dvomiti v mojo idejo o tem, čemu so protesti namenjeni, in kot skoraj edini Evropejec v zbrani družbi se nisem počutil tako lagodno. Nekaj korakov naprej sem zagledal Karino in Terezo in jima pomignil, da bo treba iti naokrog. Na poti sem se vseeno hotel prepričati, za kaj točno gre in sem gospoda vprašal, proti čemu demonstrirajo: "Excuse me, is it because of what happened in France?" "Yes, freedom of speach is not to insult, you have to respect others! For us, this is not the freedom of speech," mi je gospod prijazno pojasnil, vidno vesel, da me zanima, za kaj si prizadevajo.
In čeprav se z gospodom ne morem povsem strinjati - svoboda govora je najbrž vendarle tudi to, da lahko s svojimi izjavami koga tudi malo užališ, če se pusti, moram reči, da mi je odgovor dal misliti. Še zdaleč namreč ni bil edini. Podobne odgovore sem slišal tudi od drugih tu, od naših prijateljev, ki so sicer zelo odprti, zelo "zahodnjaški", od gospe, ki se tu bori za pravice žensk in ne nosi hijaba. Seveda vsi obsojajo poboje, ampak vsi dodajo, da pa ne podpirajo, da se nočuje iz vere drugih. Zanimivo je enkrat biti na drugi strani. Med ljudmi, za katere vidiš, da so strpni, odprti, prijazni, gostoljubni, izobraženi, pa imajo vseeno drugačno mnenje kot je tisto, ki veje iz večine naših medijev in socialnih omrežij. Tu v Jordaniji, je religija zagotovo meja, čez katero svoboda govora ne seže. Tako kot imamo tudi pri nas neke meje. O tem, kako z zahodnimi merili presojamo svobodo govora, je napisanega že čez glavo npr.: http://www.newstatesman.com/mehdi-hasan/2015/01/muslim-i-m-fed-hypocrisy-free-speech-fundamentalists. Z Nikolaiem sva tudi debatirala, kaj je pravzaprav cilj take satire - vplivati na spremembe, opozarjati na napake, delati družbo bolj odprto ali zgolj izražati se na svoj način, zabavati nek krog bralcev. Kajti postavlja se mi vprašanje, če niso negativne posledice, ki jih povzroča, prevelike. Pa ne mislim na umore, ti se ne bi smeli zgoditi, in zame niso posledica karikatur, ampak ekstremizma, ki nekje že najde "razloge". Kar se dogaja, je povečevanje prepada med "nami" in "njimi" zaradi strahu, posploševanj, stereotipov, užaljenosti. In to ravno v času, ko smo že tako priče vse hujšim zločinom skupin kot so ISIS in Boko haram in je za nekatere verjetno težko ohranjati v mislih, da gre le za nekaj norcev, ki jih ne bi smeli imenovati muslimane. Oz. z druge strani, ko je toliko priložnosti za ekstremizem, da je morda (ne vem) včasih težko ohranjati v mislih, da vsi ne žalijo preroka Mohameda in se ne norčujejo iz muslimanov. Mogoče bi bilo v tem času vseeno modro dvakrat premisliti in mejo svobode govora postaviti nekoliko višje, vedoč, da je na svetu toliko in toliko ljudi (bi rekel, da ne malo), ki jih tovrstna dejanja globoko užalijo. Mogoče res ni dobro, da jih in se nam ne zdi prav oz. bi jim morda želeli, da se ne bi toliko obremenjevali zaradi enih slikic ter da bi bili bolj odprti in bi to sprejeli kot svobodo govora, ampak taka je realnost, ne glede na naša stališča, bo na svetu ena veliko množica ljudi reagirala užaljeno in mi to lahko predvidevamo. Naj zaključim to razmišljanje z zabavno anekdoto, ki se je zgodila Karini. Med vožnjo s taksijem, jo je taksist vprašal od kot je in ko je izvedel še: "Zakaj rišete te karikature?" Karina mu vrnila: "Zakaj pa vi pobijate ljudi?" "Saj jaz ne pobijam ljudi..." "Jaz pa ne rišem karikatur." :) No toliko, po tem ko sem si večkrat rekel, da ne bom pisal o Charliju ...
... našem stanovanju
Ko smo se ravno veselili, da kot cimri iz sedmega krožišča nismo vpeti v drame, ki se jih gredo v drugih stanovanjih (nekatere punce so se precej hudo skregale med sabo, ena je celo razmišljala, da bi šla kar nazaj domov, ena se bo izselila iz stanovanja) nas je vse presenetila novica: "Mama se vrača!" Saj veste, da smo mesec dni živeli z Belalovo mamo, ki je "za kakšen teden, dva," prišla v Jordanijo, da bi lahko šla tu k zdravnikom. No sedaj je spet prišla "za teden, dva, mogoče tri." Estonca sta ponorela in že iščeta novo stanovanje. Gregor želi ostati, jaz pa sem razpet med oboje. Z Estoncema sem se super ujel in z veseljem bi živel z njima, vendar sta zakonski par in svetiti zraven, če bi bil sam, bi mi bilo neprijetno. Tako ostajam tu, čeprav se tudi meni po pravici povedano ne da živeti z mamo. Saj ne da bi šlo za ne vem koliko prilagajanja, ampak že občutek, da je v stanovanju še ena gospa, mi ni po godu. Pa saj si lahko predstavljate. No naj ne pozabim omeniti, da je z njo prišel še najmlajši sin, tako da nas je sedaj spet sedem v stanovanju. Baje v sredo ali četrtek gre, bomo videli. In če potegnem črto smo od dveh mesecev in pol preživeli en mesec z mamo, sedaj pa je že spet tu. Skoraj več časa z mamo kot pa brez. Ni ravno študentsko vzdušje, nerodno je npr. povabiti prijatelje sem in jim hkrati povedati: "Ja, ampak pri nas živi še ena gospa, saj se nič ne vtika, ni problema, če pridete..."
Ni komentarjev:
Objavite komentar